Koraki vere: po Jezusovi poti v postnem času pred Veliko nočjo.

Prvi postanek: Nazaret.

Nazaret je danes največje mesto v Galileji s približno 80.000 prebivalci, v Jezusovem času pa je bil le skromna poljedelska vas z nekaj sto prebivalci. Tukaj je Jezus z Jožefom in Marijo ter brati in sestrami preživel večino svojega življenja, vse do približno tridesetega leta, ko je začel javno delovati. V Novi zavezi je sedemnajstkrat imenovan kot Jezus iz Nazareta, kar kaže, kako močno je bil ta kraj zaznamovan z njegovo identiteto. 

Osrednji sveti kraj mesta je Cerkev Marijinega oznanjenja, največja katoliška cerkev na Bližnjem vzhodu. Današnja bazilika, dokončana leta 1969, stoji na mestu, kjer je nadangel Gabrijel Mariji oznanil učlovečenje Božje Besede. Evangelij po Luku dogodek opisuje z besedami: “Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj! Ne boj se Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu je dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca.” 

V bližini stoji tudi Cerkev svetega Jožefa iz leta 1914, ki po izročilu označuje kraj Jožefove delavnice in doma Svete družine. Evangelij po Mateju pa nam razodeva tudi Jožefovo notranjo stisko in Božje zagotovilo, ko se mu angel prikaže v sanjah: “Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kajti kar je spočeto v njej, je od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil njegovih grehov.” (Mt 1,20–21) 

V stari sinagogi oz. shodnici pa je Jezus začel svoje javno oznanjevanje. Tam je prebral odlomek iz preroka Izaija in razodel svoje poslanstvo: “Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanjam jetnikom prostost in slepim vid, da pustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu.”

V Nazaretu si lahko ogledamo tudi Marijin vodnjak, ki stoji na mirnem trgu v središču mesta. Po izročilu je prav na tem kraju Marija zajemala vodo.

Premišljevanje ob omenjenih odlomkih iz Svetega pisma zaključujem z molitvijo, da bi znala z odprtostjo in zaupanjem sprejeti Božje načrte za svoje življenje, tako kot je Marija sprejela sporočilo nadangela Gabrijela. Amen.

Drugi postanek: Kafr Kanna. 

Kafr Kanna, kraj, ki se je v Jezusovem času imenoval galilejska Kana, je povezan z Jezusovim prvim čudežem. Dogodek opisuje Evangelij po Janezu, in sicer v 2. poglavju, od 1. do 11. vrstice. Na svatbo je bila povabljena tudi Jezusova mati Marija; tam je bil tudi Jezus Kristus s svojimi učenci. Na kraju, kjer se je ta dogodek zgodil, danes stoji frančiškanska cerkev, zgrajena konec 19. stoletja.

Med praznovanjem je zmanjkalo vina, kar je za gostitelje pomenilo veliko zadrego. Marija je Jezusa na to opozorila in služabnikom rekla: “Kar koli vam reče, storite.” Jezus je nato naročil, naj napolnijo šest kamnitih vrčev z vodo. Ko so zajeli iz njih in nesli starešini, se je voda spremenila v vino – in to v boljše vino, kot je bilo postreženo na začetku. To je bilo za svate presenetljivo, saj je bila navada, da so najboljše vino ponudili najprej.

Starešina ni vedel, od kod prihaja vino, služabniki pa so vedeli, kaj se je zgodilo. To je bil prvi Jezusov čudež, s katerim je razodel svojo slavo. S tem znamenjem je pokazal svojo božjo moč in začetek svojega javnega delovanja, njegovi učenci pa so po tem dogodku še trdneje verovali vanj.

Z vrha Arbela lahko vidimo več pomembnih evangelijskih krajev: Magdalo, Tiberijo, Tabgo, Kafarnaum, Goro blagrov, Betsajdo in Hipos. Zato nekateri vodniki pravijo, da je to kraj, kjer lahko vidimo evangelij na zemljevidu. Gora Arbel ne ponuja le osupljivega fizičnega razgleda na Galilejsko jezero in okolico, kjer je Jezus večino svojega časa oznanjal, temveč tudi duhovno simboliko njegovega sporočila, saj je to kraj, kjer je njegovo poslanstvo dobilo nalogo širjenja evangelija po svetu ter pričevanja o njegovem življenju, smrti in vstajenju. 

Na poti sem se s hvaležnostjo spomnila oseb, ki so me vodile na moji poti vere in mi predstavljale evangelij. V svoji molitvi jih izročam našemu Stvarniku in prosim, naj jih obda z blagoslovi ter jih še naprej vodi po poti svoje ljubezni in miru. Molim tudi za vse duhovno lačne, da bi se srečali z veselo novico o pravem Bogu, ki je razodel svojo ljubezen v Jezusu Kristusu. Amen.

Četrti postanek: Magdala.

Naslednja postaja je Magdala, mesto, ki leži neposredno ob Galilejskem jezeru. Danes je to eno najpomembnejših arheoloških najdišč v regiji, saj ponuja dragocen vpogled v življenje v času Jezusa. V mestu sem si ogledala Duc In Altum – Kristusovo središče, sodobni romarski center z več kapelami, posvečenimi ženam iz evangelijev. Posebnost je Kapela čolna z oltarjem v obliki čolna, obrnjenim proti jezeru – simbol Jezusovega oznanjevanja ob Galilejskem jezeru, v istem kompleksu pa stoji tudi kapela Marije Magdalene, po kateri je mesto najbolj znano. Marija Magdalena je ena najzanimivejših in ena najvidnejših ženskih oseb, ki jih omenjajo vsi novozavezni evangeliji. O njej beremo, da je Jezus iz nje izgnal sedem demonov (Evangelij po Luku 8,2). Število sedem se tu razume simbolično in pomeni popolno ali zelo globoko zasužnjenost, ne nujno dobesednega števila demonov. Jezusovo dejanje zato pomeni njeno popolno ozdravljenje in osvoboditev ter globoko obnovo njene osebnosti. Po tej izkušnji je postala ena izmed žena, ki so spremljale Jezusa ter iz svojih sredstev podpirale njegovo delovanje. Bila je med redkimi, ki so ostale ob njem med križanjem. Evangeliji jo navajajo kot prvo pričo njegovega vstajenja – zato ji nekateri pravijo “apostola apostolov”.

Marija Magdalena je postala močan arhetip notranje preobrazbe. Njena zgodba govori o globokem ozdravljenju in novem začetku ter sporoča, da preteklost ne določa prihodnosti. Kaže, da lahko presežemo etikete, ki nam jih pripisuje družba, ter zaživimo v svobodi. V evangelijih ostane zvesta tudi v najtežjih trenutkih, zato simbolizira pogum in integriteto. Hkrati predstavlja glas ženske v svetu, ki so ga pretežno vodili moški, ter potrjuje dostojanstvo vsakega človeka, tudi kadar je nerazumljen ali podcenjen. Njena pot vključuje bolečino in žalovanje, a tudi upanje in novo življenje. Uči nas, da ranljivost ni slabost, temveč prostor rasti in preobrazbe. Njeno sporočilo ostaja aktualno: ljubezen do sebe, do drugih in do Boga je temelj resnične notranje spremembe.

Mesto zapuščam z molitvijo: Kakor si poklical Marijo Magdaleno v novo življenje, pokliči tudi mene iz vsega, kar me veže. Daj mi pogum, da začnem znova, ko je to potrebno in  da ostanem zvesta resnici, tudi če je težko. Nauči me sprejeti lastno ranljivost, naj bo le-ta prostor za rast, ne slabost. Prebudi v meni tiho notranjo moč in  hrepenenje po globini. Naj bo ljubezen do Tebe, do drugih in do sebe vir moje preobrazbe. Amen.

Peti postanek: Tabga.

Tabga je znana predvsem po tem, da se je tam zgodil Jezusov čudež množične nahranitve, ko je s petimi kruhi in dvema ribama nahranil številne ljudi. Pri tem čudežu je Jezus blagoslovil hrano, razdelil kruhe in ribe ljudem ter jih nahranil, pri čemer je ostalo še dvanajst košar polnih ostankov. Evangeliji omenjajo, da je bilo nahranjenih okoli 5000 moških, poleg žensk in otrok. Na mestu dogodka danes stoji Cerkev množične nahranitve, znana tudi kot Cerkev pri čudežu petih kruhov in dveh rib, na tleh katere so mozaiki, ki prikazujejo kruhe in ribe ter simbolizirajo Jezusov čudež.

V današnjem dnevu molim: Jezus Kristus, zahvaljujem se ti za čudež, ko si nahranil množico s petimi kruhi in dvema ribama. Nauči me opaziti potrebe drugih in zaupati v Tvojo moč. Naj bom kruh in ribe za tiste, ki trpijo: beseda tolažbe, dejanje sočutja, prisotnost, ki pomirja.  Pokaži mi, da tudi majhni darovi, dejanja ljubezni in prijaznosti lahko prinesejo obilje in so možnosti za čudež. Amen.

Šesti postanek: Kafarnaum.

Moj zadnji postanek je starodavno mesto Kafarnaum, ki leži na severozahodni strani Galilejskega jezera. Kafarnaum je bil nekoč zelo pomembna ribiška vas in trgovsko vozlišče, saj je ležal ob eni glavnih antičnih poti, t. i. Via Maris, ki je povezovala notranjost Sirije s sredozemskimi pristanišči in Egiptom. Kafarnaum nekateri imenujejo tudi Jezusov drugi dom, ker je Jezus tam opravljal velik del svojega javnega delovanja.

V mestu sem si ogledala ostanke veličastne bele sinagoge iz 4. in 5. stoletja, ki stoji na temeljih starejše sinagoge iz časa Jezusa Kristusa. Tukaj je Jezus pogosto učil, oznanjal Božje kraljestvo ter ozdravljal in izganjal demone. Arheološka izkopavanja so razkrila, da sta na tem mestu stali dve sinagogi, zgrajeni ena nad drugo.

Poleg sinagoge so arheologi odkrili ostanke hiše, za katero se domneva, da je pripadala apostolu Petru, Jezusovemu najbližjemu učencu. Jezus je pogosto bival v tej hiši. Nad ostanki Petrove hiše stoji sodobna frančiškanska šesterokotna cerkev, ki so jo zgradili leta 1990. Preko steklenega poda v cerkvi sem si lahko ogledala arheološke ostanke hiše.

Pot me je vodila do slikovite obale Galilejskega jezera. Ob prebiranju svetopisemskih odlomkov, povezanih s Kafarnaumom in jezerom, sem se prepustila spokojnosti tega svetega kraja. Kljub temu, da je bila pot le virtualna, sem zadovoljna in hvaležna, da sem lahko podrobneje spoznavala, kaj se je pred mnogimi, mnogimi leti zapisalo kot osrednja prelomnica človeške zgodovine.

Molim: Moj Bog, hvala Ti za pot, ki sem jo prehodila. Čeprav je bila spletna pot, si se mi na njej približal v srcu. Hvala za vse kraje, ki govorijo o tvoji ljubezni, za besede, ki še vedno odmevajo skozi čas in za mir, ki si ga položil v mojo dušo. Tako kot si nekoč hodil po izraelski deželi, hodi tudi danes ob meni, na mojih vsakdanjih poteh. Naj to romanje ne ostane le spomin, ampak naj obrodi sadove v mojem življenju. Gospod, prosím te še za vse, ki te iščejo: dotakni se tudi njihovih src, da te bodo našli, in jih vodi po poti, ki pelje v polnost tvoje ljubezni. Amen.