Danes se krščanska cerkev zaveda grehov in napak iz preteklosti v povezavi z odnosom do judovstva.
Zakaj je za kristjane pomembno, da odločno zavračamo vsako obliko antisemitizma?
V nadaljevanju je zelo na kratko predstavljena zgodovina antisemitizma in povzetek poglavja Antisemitizem iz knjige Blagoslov ali prekletstvo, avtorja Dereka Princea (1990), ki vključuje pričevanje Nabila Haddada, ki nas pouči o blagoslovu in prekletstvu v povezavi z judi.
Semitska ljudstva so nekoč živela v delu zahodne Azije. Glavne skupine današnjih semitskih narodov so poleg judov še asirci, amharci in arabci. Izraz antisemit, iz katerega izvira beseda antisemitizem, se danes uporablja izključno za predsodke, diskriminacijo in sovražno nastrojenost do judov.
Že v davni zgodovini so jude postavljali v podrejene položaje ali na obrobje družbe. Obtoževali so jih najrazličnejših stvari: krivoverstva, čarovništva, naravnih nesreč, povzročanja bolezni (npr. kuge), ekonomskih težav … Judje so se veliko selili, največ zaradi preganjanja. Večina Judov še danes živi izven zgodovinske domovine.
Ena izmed prvih oblik antisemitizma je verski antisemitizem ali krščanski antijudaizem, ki se je pojavil z vzponom krščanstva in izhaja iz verske nestrpnosti, predvsem sovraštva zaradi sodelovanja pri križanju Jezusa Kristusa in zavračanja njegovega nauka. Ta oblika se je pojavljala predvsem do 19. stoletja.
V 19. stoletju so se sredi Evrope začele pojavljati ideologije o arijski superiornosti, ki so hotele imeti etnično, rasno in kulturno čisto družbo. Razvil se je rasni antisemitizem, ki se je prepletal s sovraštvom do judov zaradi socialnih, ekonomskih in političnih vzrokov, saj so imeli nekateri judje zaradi finančne moči in neodvisnosti močan vpliv na svetovno gospodarstvo, politiko in medije.
Novi antisemitizem temelji predvsem na kritiki pretekle in sedanje izraelske politike.
Največji zločin so judje doživeli v času 2. svetovne vojne. Holokavst je največji genocid v zgodovini človeštva, ki ga je nad evropskimi judi izvajala nacistična Nemčija in v katerem je bilo ubitih 6 milijonov judov.
Po 2. svetovni vojni so se kristjani in judje začeli zavedati medsebojne povezanosti. Krščanske cerkve so v zadnjih desetletjih prevzele odgovornost za odnos do judovstva v preteklosti, z dejanji kesanja in sprave pa si prizadevajo za grajenje skupnih odnosov.
Korenine krščanstva so v judovski veri, judje so nosilci razodetja in odražajo večno zavezo med Bogom in Izraelom. Skupno imamo Staro zavezo. Prispodoba teologa Walterja Kasperja pravi, da če najprej izsušiš korenino, lahko z lahkoto opraviš z deblom. Tisti, ki hoče uničiti Jude, ima namen uničiti tudi kristjane.
Ko je Bog pred 4.000 leti iskal človeka, ki bi ga izbral za pretok blagoslova za vse narode sveta, je izbral Abrahama, ki ga imamo za očeta vseh verujočih. Že v 1. Mojzesovi knjigi, 12. poglavje, je Bog izrekel blagoslov na tiste, ki bodo blagoslavljali Abrahama in prekletstvo za tiste, ki ga bodo preklinjali. V 4 . Mojzesovi knjigi, 24. poglavje, beremo, da je Bileam, ko je nadenj prišel Božji Duh, izrekel preroško razodetje Izraelove usode, ki je odmev besed izrečenih že Abrahamu: “Blagoslovljen bo, kdor te blagoslavlja, preklet, kdor te preklinja.” Blagoslov, ki je bil najprej izrečen Abrahamu, se nadaljuje na njegova potomca in na vse nadaljnje generacije judovskega ljudstva.
Pričevanje Nabila Haddada je sodoben prikaz obeh vidikov Božje obljube Abrahamu: blagoslov za tiste, ki bodo blagoslavljali in prekletstvo za tiste, ki bodo preklinjali judovsko ljudstvo.
Nabil Haddad, palestinski Arabec, je bil rojen krščansko arabskim staršem leta 1938 v Hajfi. Že od malih nog se je soočal z depresijo. Ni ga osrečilo, da so ga imeli starši radi, bil pa je prepričan, da bo srečen, če bo postal bogat in uspešen.
Leta 1948 so se z družino preselili v Libanon, leta 1950 pa je odšel študirat v ZDA. Tam se je poročil s Peggy in si ustvaril družino, dobil je ameriško državljanstvo, postal pa je tudi upravitelj verige McDonaldsovih restavracij. Že pri 30 letih je bil milijonar. Srečo je iskal v materialnih stvareh, vendar ga le-te niso izpolnile. Še vedno se je boril z depresijo.
Kasneje je sprejel Jezusa Kristusa v svoje srce, bral je Sveto pismo, naučil se je moliti, bil je krščen v Svetem Duhu. V tem času je za nekaj milijonov prodal devet McDonaldsovih restavracij in začel z novim poslom. Vendar je v desetih mesecih bankrotiral. Bog mu je pokazal, da je ljubosumen Bog, ker je njegov bog posel, položaj, avtomobil … Povedal mu je, da mu bo odvzel vse te lažne bogove, vendar mu je tudi obljubil obnovo, ko ga bo spoznal kot resničnega, živega Boga. Po tistem je odšel na seminar Dereka Princea z naslovom Prekletstva: vzrok in zdravilo. Ugotavljati je začel, da so pod prekletstvom njegove finance, zdravje, odnos do otrok … Bog mu je v naslednjih mesecih kazal področja prekletstva, med njimi tudi prekletstvo zaradi sovraštva do judov. Doma so ga učili, da jih sovraži. Vsa njegova družina jih je od vedno preklinjala. Po tistem se je odrekel sovraštva do judov in jim tudi odpustil. Ugotovil je, da je bil tudi to vzrok različnih prekletstev. To se je kazalo v tem, da je sicer ogromno zaslužil, vendar ni imel nikoli dovolj denarja, da bi z njim pokril svoje potrebe. Od leta 1982, ko ga je Bog osvobodil prekletstva antisemitizma in ostalih prekletstev je njegov zaslužek vedno presegel njegove stroške in potrebe, čeprav velikodušno daruje za Božje kraljestvo. Bog ga je ozdravil tudi nezadovoljstva in depresije.
Nauk, ki jo razberemo iz pričevanja Nabila Haddada je, da v izogib prekletstvu, ki ga antisemitizem prinaša, le-tega priznamo kot greh, ga obžalujemo in se mu odpovemo. K temu nas zavezuje tudi evangelijska ljubezen do sočloveka.
Nabil Haddad je svoje življenje opisal v knjigi The Wild Miraculous Entertaining Life & Times of Nabil Haddad, ki je izšla leta 2015.
