Slavilna glasba, ki zasleduje večnost …

Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti, Božji (Evangelij po Janezu 6, 67).

S svojo smrtjo in vstajenjem od mrtvih nam je Jezus Kristus odprl nebesa. Nebesa so tudi naš poslednji cilj, ki presegajo doumevanje, predstave in sposobnosti ljudi, da bi jih lahko opisali … Sveto pismo nam nebesa ponazarja simbolično, kot življenje, mir, luč, svatbeno gostijo, Očetovo hišo, nebeški Jeruzalem … To sveto mesto je prežeto z neizrekljivo lepoto in veličastvom, kjer diha svetost in popolnost. Česar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v človekovo srce ni prišlo, je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo (1. pismo Korinčanom 2, 9). V večnosti bomo gledali Boga iz obličja v obličje in živeli v neposredni bližini njegove ljubezni, v njegovi prisotnosti bomo z njim, angeli, z vsemi junaki vere, tudi ostali sveti kraljevali na vekov veke (Razodetje 22, 5).